Slike na lesu in platnu

Pod izrazom slike na lesu oziroma slike na platnu mislimo na slikarske stvaritve na tkanih ali lesenih nosilcih. Sem prištevamo tudi slike na novejših nosilcih, kot so sintetične tkanine ali table iz lesnih ostankov (lesoniti, iverne in panelne plošče). V to skupino prištevamo še steklene nosilce in nosilce iz sintetičnih smol. Papir, pergament in usnje kot nosilci likovnih del zahtevajo posebno obdelavo ter sodelovanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s temi gradivi. Omenimo naj še lesene poslikane strope, ki jih obravnavamo kot slike na lesu.

Konserviranje, restavriranje ali rekonstrukcije slik na platnu ali na lesu

Slike na platnu in slike na lesu večinoma sodijo v premično kulturno dediščino, kadar pa se nahajajo v stavbah (izjema so muzeji in galerije), pa po naši zakonodaji spadajo v nepremično dediščino. Zlasti slednje so v preteklosti utrpele večje predelave ali zgolj preslikave, zato je nujna strokovna konservatorska-restavratorska obravnava. Praviloma so te slike prezentirane v neugodnih klimatskih pogojih, kar pri posegih moramo upoštevati.

1. Ohranjanje kulturne dediščine

Slike na platnu in slike na lesu ter sorodne slike so pomemben del kulturne dediščine nekega naroda in širše regije. Predstavljajo tudi delež v tvornosti civilizacije, ki ji pripadajo, neredko pripadajo tudi sakralni dediščini. Hkrati so te stvaritve del svetovne kulturne dediščine.

2. Kulturni in zgodovinski pomen

Slike na platnu in slike na lesu ter sorodne slike so ustvarjene v različnih dobah, so avtorska dela številnih avtorjev ali slikarskih delavnic. Sledimo lahko različnim umetniškim slogom, različnim tehnikam in tehnologijam. Pričajo o verskem in socialnem okolju, v katerem so bila ustvarjena. Neustrezni ali neprofesionalni posegi lahko uničijo njihovo dragoceno zgodovinsko pričevalnost.

3. Umetnostni in verski pomen

Slike na platnu in slike na lesu ter sorodne slike so neponovljive umetniške stvaritve iz določenega časovnega obdobja in določenega okolja. Njihovo konserviranje, restavriranje ali rekonstruiranje za prihodnje rodove ohranjajo estetsko, vsebinsko in tehnično tehnološko sporočilnost. Sem prištevamo tudi originalne okvire slik. Slike z versko vsebino so hkrati pomemben del verskega življenja.

4. Izobraževalni pomen

Slike na platnu in slike na lesu ter sorodne slike so pomembno gradivo za proučevanje likovne tvornosti določene dobe, posameznih ustvarjalcev ter uporabljenih tehnik in tehnologij. Pomembne so zlasti za študente konservatorstva in konservatorstva-restavratorstva, zgodovine ter druge družboslovce in naravoslovce.

5. Turistični oziroma gospodarski pomen

Konservirane, restavrirane ali rekonstruirane slike na platnu in slike na lesu ter sorodne slike so pomemben gospodarski dejavnik na področju turistične dejavnosti, kot gospodarske panoge, pomembne za lokalno skupnost, saj privlačijo turiste, nekatere tudi zaradi njihove sakralne sporočilnosti.

6. Ogroženost in zaščita pred propadanjem

Slike na platnu in slike na lesu ter sorodne slike so neredko izpostavljene agresivnim vplivom okolja. Ogrožajo jih vplivi iz okolja (vlaga, svetloba, prašne in druge usedline na povrhnjici, biološki dejavniki), bolje je kondicionirano okolje v muzejski in galerijskih okoljih s stalnim monitoringom. Izpostavljene so tudi mehanskim in kemičnim poškodbam. Zato je redna strokovna skrb nujna za njihovo vzdrževanje in varovanje.

Konserviranje, restavriranje ali rekonstruiranje slik na platnu in slik na lesu ter sorodnih slik so zahtevna strokovna interdisciplinarna dela. Ob konservatorjih-restavratorjih ter odgovornih konservatorjih so v ta proces vključeni mnogi strokovnjaki z družboslovnega in naravoslovnega področja ter naročniki/lastniki/imetniki. Delo se izvaja v več fazah. Vedno se stremi k minimalnemu poseganju v originalno stvaritev, upoštevajo se še načela reverzibilnosti in kompatibilnosti rabe materialov in postopkov.

Namen posega je slike na platnu in slike na lesu ter sorodne slike za prihodnje rodove ohraniti v čimbolj avtentičnem stanju. S strokovnim konserviranjem, restavriranjem ali rekonstruiranjem slik na platnu in slik na lesu ter sorodnih slik ohranjamo njihov neokrnjeni umetnostni, zgodovinski in duhovni pomen za zanamce.

Potek konserviranja, restavriranja ali rekonstruiranja slik na platnu in slik na lesu

1. Dokumentiranje in raziskave/analize

• Pregled stanja: podroben osnovni/vizualni pregled (stanje lesa ali drugih gradiv, trdnost konstrukcije, črvojednost, drobljenje, luščenje, pulverizacija in odpadanje slikovne/barvne plasti, morebitne prejšnje intervencije, mehanske in druge poškodbe (manjkajoči deli), neustrezne prejšnje intervencije (predelave, preslikave). Hkratno dokumentiranje (zapiski, fotografije).
• Raziskava obstoječih dokumentarnih gradiv: zbiranje in proučevanje arhivskih zapisov o morebitnih prejšnjih posegih, proučevanje starih fotografij.
• Materialne raziskave: zaradi analiz odvzem vzorcev lesa/drugih gradiv, polikromacije (pigmenti, veziva).

2. Konservatorski-restavratorski projekt

• Načrtovanje in izvedba posega potekata v sodelovanju z odgovorno strokovno službo (Zavod za varstvo kulturne dediščine) in naročniki/lastniki/imetniki.
• Priprava konservatorskega-restavratorskega projekta: na podlagi opravljenih raziskav in analiz v pripravljalnem obdobju se določijo potrebni restavratorski postopki, njihov obseg, opredeli se faznost izvedbe načrtovanih postopkov ter predvidi ustrezne materiale. Med izvedbo načrtovanih postopkov velikokrat pride do novih najdb, ki lahko dopolnijo ali spremenijo potek del. Izdela se tudi ocena vrednosti načrtovanega posega.
• Končni cilj je ohranitev pristnosti slik na platnu in slik na lesu ter sorodnih slik, izboljšanje stanja, ohranitev njihove kulturnozgodovinske pričevalnosti in ne ustvarjanje nove podobe.

3. Odstranjevanje sekundarnih nanosov s površine slik na platnu in slik na lesu

• Odstranjevanje nabranih sedimentov (umazanija, prah, pajčevine, biološke obloge, saje, maščobni ostanki, morebitne dodelave v preteklosti, preslikave) poteka skrbno, brez agresivnih postopkov ali sredstev mehansko (z mehkimi čopiči, nežnim sesanjem, s skalpeli, z mikroorodjem) ali z neagresivnimi mešanicami topil ali gelov, encimov. Odstranijo se neustrezni pretekli interventni dodatki (neustrezne dopolnitve manjkajočih delov, neustrezne retuše, rekonstrukcije).
• Nujno je sprotno preventivno utrjevanje labilnih struktur.

4. Izboljšave

• Ustavitev procesov propadanja (ureditev prezračevanja prostora, preprečitev zamakanj nad lesenimi poslikanimi stropi, oltarnimi nastavki (antependiji, vkomponirane slike).
• Konsolidacija konstrukcije/podokvirov/okvirov, odstopajočih slikovnih/barvnih plasti.
• Dezinsekcija, dezinfekcija.

5. Obdelava poškodb slik na platnu in slik na lesu ter sorodnih slik

Les, tkanine: odstranjevanje morebitnih neustreznih struktur, utrjevanja, dopolnitve poškodovanih ali manjkajočih delov s kompatibilnimi gradivi (avtentični materiali ali ustrezni substituti).

6. Konserviranje, restavriranje ali rekonstruiranje barvne plasti

• Konsolidacija luskastih, pulveriziranih delov slikovne/barvne plasti.
• Na podlagi raziskav se določita način in obseg reintegracije poškodovanih in/ali uničenih delov lesenih/tkanih ali drugih struktur ter slikovne/barvne plasti. Upoštevajo se rezultati raziskav in analiz, v pomoč so analogije s sorodnimi objekti.
• Pri delu se praviloma uporabljajo avtentična gradiva ali ustrezni substituti.

7. Zaščita in vzdrževanje

• Zaključne zaščitne plasti/nanose se izvede na primeren način (premazi, oprhi).
• Vzdrževanje mora biti strokovno, redno in ne agresivno, s tem se izognemo novim obsežnim konservatorsko-restavratorskim postopkom ter z njimi povezanimi nepotrebnimi stroški.

8. Dokumentiranje postopkov

Celoten poseg se dokumentira s fotografijami, skicami, z risbami, (barvnimi) študijami, s sodobnimi tehnikami in z zapisi o postopkih ter uporabljenih materialih.