Mozaiki

Konserviranje, restavriranje ali rekonstrukcije mozaikov

Pod mozaike štejemo vsa likovna dela, ki so izdelana na klasičen način, z lomljenimi kamenčki ali s kockicami iz steklaste mase, ter vse sodobne stvaritve, ki za izdelavo uporabljajo delce različnih materialov, velikosti in oblik.

Konserviranje, restavriranje ali rekonstruiranje mozaikov je pomembno iz več vidikov, predvsem kot nepogrešljivi del kulturne dediščine, pomemben del likovne tvornosti ter zgodovine in okolja, kjer so ustvarjeni.

1. Ohranjanje kulturne dediščine

Mozaiki so pomemben del identitete naroda, širše regije. Predstavljajo tudi delež v tvornosti civilizacije, ki ji pripadajo. Še več, so tudi del svetovne kulturne dediščine.

2. Umetnostni pomen

Mozaiki so neponovljive umetniške stvaritve iz določenega časovnega obdobja in okolja. Konserviranje, restavriranje ali rekonstruiranje mozaikov za prihodnje rodove ohranjajo njihovo estetsko, vsebinsko in tehnično-tehnološko sporočilnost.

3. Zgodovinski pomen

Mozaiki so pomemben vir o verskih, mitoloških ter vsakdanjih motivih, zgodovinskih osebnostih in dogodkih, dostikrat vezanih na vsakdanje življenje iz časa njihovega ustvarjanja. So pomembna informacija pri preučevanju preteklosti, zato je nujno, da jih za prihodnje rodove ohranimo kot materialni dokaz.

4. Izobraževalni pomen

Mozaiki so pomembno gradivo za proučevanje likovne tvornosti določene dobe, posameznih neznanih in znanih ustvarjalcev ter uporabljenih tehnik ter tehnologij. Pomembni so zlasti za študente konservatorstva-restavratorstva in konservatorstva, zgodovine, a tudi ostale družboslovce in naravoslovce.

5. Turistični oziroma gospodarski pomen

Konservirani, restavrirani ali rekonstruirani mozaiki so pomemben gospodarski dejavnik na področju turistične dejavnosti, kot gospodarske panoge, pomembne za lokalno skupnost. Specifično vrednost predstavljajo mozaiki na prostem.

6. Ogroženost mozaikov

Mozaiki so neredko izpostavljeni agresivnim vplivom okolja, kar predvsem velja za mozaike na arheoloških lokalitetah. Ogrožajo jih vlaga, svetloba, prašne in druge usedline na povrhnjici, eflorescenca topnih soli, rekristalizirane soli na povrhnjici, biološki dejavniki (tudi vegetacija – koreninski sistemi). Izpostavljeni so mehanskim in kemičnim poškodbam, zato je redna strokovna skrb za njihovo vzdrževanje in varovanje nujna.

Konserviranje, restavriranje ali rekonstruiranje mozaikov so zahtevna strokovna interdisciplinarna dela. Ob konservatorjih-restavratorjih so v ta proces vključeni še mnogi strokovnjaki z družboslovnega in naravoslovnega področja. Delo se pogosto izvaja v več fazah. Specifično je delo na prostem (arheološke lokalitete). Vedno si prizadevajo za minimalne posege v originalno stvaritev, upoštevajo se še načela reverzibilnosti in kompatibilnosti rabe materialov ter postopkov.

Potek konserviranja, restavriranja ali rekonstruiranja mozaikov

1. Dokumentiranje in raziskave/analize

Strokovno prenovljena (konservirana, restavrirana ali rekonstruirana) historična stavba ni le estetsko privlačnejša, temveč hkrati:

• Pregled stanja mozaikov: podroben osnovni/vizualni pregled (globinske in drobne razpoke, podmehurjenost, luščenje, nivojske spremembe pri talnih mozaikih zaradi posedanja terena, aržilacija, inkrustacija, izpadanje kockic), morebitne prejšnje intervencije. Hkratno dokumentiranje (zapisi, fotografije).
• Raziskava obstoječih dokumentarnih gradiv: zbiranje in proučevanje arhivskih zapisov o morebitnih preteklih posegih, proučevanje starih fotografij.
• Materialne raziskave: zaradi analiz odvzem vzorcev ometov, kockic in drugih materialov.
• Analiza stanja objekta, v katerem se mozaik nahaja: statika (temelji, konstrukcija), zamakanja, izpostavljenost posedanju terena, vegetacija).

  

2. Konservatorski-restavratorski projekt

• Načrtovanje in izvedba posega potekata v sodelovanju z odgovorno strokovno službo (Zavod za varstvo kulturne dediščine).
• Priprava konservatorskega-restavratorskega projekta: na podlagi opravljenih raziskav in analiz v pripravljalnem obdobju se določi potrebne restavratorske postopke, njihov obseg, opredeli se faznost izvedbe načrtovanih postopkov ter predvidi ustrezne materiale. Med izvedbo načrtovanih postopkov pride pogosto do novih najdb, ki lahko dopolnijo ali spremenijo potek del. Izdela se ocena vrednosti načrtovanega posega.
• Končni cilj je ohranitev pristnosti mozaikov, njihove kulturnozgodovinske pričevalnosti in ne ustvarjanje nove podobe.

3. Odstranjevanje sekundarnih nanosov s površine mozaikov

• Odstranjevanje nabranih sedimentov (umazanija, prah, pajčevine, eflorescence topnih soli, rekristalizirane topne soli, biološke obloge, saje, maščobni ostanki, morebitne dodelave v preteklosti) poteka skrbno, brez agresivnih postopkov ali sredstev mehansko (z mehkimi čopiči, nežnim sesanjem, s skalpeli, z mikroorodji) ali z neagresivnimi mešanicami topil ali gelov, encimov. Odstrani se neustrezne pretekle interventne dodatke (estrihi, retuše, rekonstrukcije).
• Nujno je sprotno preventivno utrjevanje labilnih struktur.

4. Izboljšave

• Ustavitev procesov propadanja (ureditev prezračevanja prostora, odstranjevanje topnih soli, izdelava notranjih/zunanjih kinet, ureditev strehe). Posebno pozornost posvečamo mozaikom na prostem.
• Konsolidacija podmehurjenih delov in izpadajočih kockic (injektiranje primernih lepil ali apnenih malt, lepljenje kockic).

5. Obdelava poškodb in praznih površin znotraj stenskih slik

• Preventiva pred gradbenimi posegi. Zapolnjevanje razpok zaradi varovanja površine mozaika pred izlivi (gradbenih) injektirnih mas. Obvezen je monitoring konservatorja-restavratorja med izvajanjem določenih gradbenih postopkov.
• Ometi: odstranjevanje morebitnih cementnih in drugih neustreznih struktur, izdelava ometov/kitov, skladno z ugotovljenimi originalnimi strukturami (kompatibilnost z ohranjenimi deli). Kitanje/plombiranje, praviloma z apnenimi vezivi, na prostem z minimalnim dodatkom belega cementa.
• Mikroinjektiranje: priprava ustreznih mešanic za mikroinjektiranje podmehurjenih/votlih delov mozaika. Faznost mikroinjektiranja (preventivno, finalno).
• Dekorativni ometi: priprava ustreznih dekorativnih ometov za zapolnjevanje praznin (uničene površine mozaikov znotraj mozaičnih površin in okoli mozaične kompozicije).

6. Konserviranje, restavriranje ali rekonstruiranje mozaičnih kockic

• Konsolidacija pulveriziranih, razpadajočih kockic in sorodnih struktur.
• Na podlagi raziskav se določita način in obseg reintegracije poškodovanih in/ali uničenih delov izvirnih kockic in sorodnih struktur. Upošteva se rezultate raziskav in analiz ter pomoč analogij s sorodnimi stvaritvami.
• Pri delu se praviloma uporablja materiale, ki so enaki originalnim.

7. Zaščita in vzdrževanje

• Zaključne zaščitne plasti/nanose se izvede, kjer je to primerno (npr. vodoodbojni, paroprepustni premazi, oprhi). Posebna pozornost se posveča mozaikom na prostem.
• Vzdrževanje mora biti strokovno, redno in ne agresivno, saj se s tem izognemo novim obsežnim konservatorsko-restavratorskim postopkom ter nepotrebnim stroškom, ki so povezani z njimi.

8. Dokumentiranje postopkov

Celoten poseg se dokumentira s fotografijami, skicami, risbami, (barvnimi) študijami in zapisi o postopkih ter uporabljenih materialih.